Dobavnica je dokument, ki spremlja blago in s podpisom kupca potrjuje, kaj je bilo prevzeto. Ni račun in ni davčni dokument: Zakon o DDV (ZDDV-1) je ne omenja, obvezen je račun. Dobavnica pa dokazuje datum dobave, od katerega je odvisen DDV, in je podlaga za zmanjšanje zaloge.
Zadnja posodobitev: 23. oktober 2026
V Slipstrimu so dobavnice del aplikacije Zaloga (paket Starter in višji): izdate jih, odpišete blago in več dobavnic iste stranke zaračunate z enim računom.
Dobavnica je listina, ki jo prodajalec izda ob predaji blaga. Navaja, kaj je odšlo, v kakšni količini in komu. Kupec ob prevzemu podpiše, da je blago prejel, in s tem dobavnica postane dokazilo o dobavi. Cen in DDV običajno ne vsebuje: to je naloga računa.
Največ jo uporabljajo podjetja, ki istim kupcem dobavljajo večkrat na mesec, na primer veleprodaja, proizvodnja ali gradbeni material. Blago gre na pot z dobavnico, račun pa pride pozneje, pogosto en sam za vse dobave v mesecu.
Po zakonu o DDV ne. ZDDV-1 v 81. členu zahteva, da je za dobavo blaga drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi izdan račun, besede dobavnica pa zakon sploh ne uporablja. Davčni dokument je račun in dobavnica ga ne more nadomestiti.
Kljub temu ima dobavnica pri nadzoru svojo vlogo. FURS v podrobnejšem opisu o računih (9. izdaja, maj 2026) med dokumenti, s katerimi se račun primerja za zanesljivo revizijsko sled, poleg naročilnice in prevoznih listin izrecno navaja dobavnico. Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 (79. člen) jo šteje med dokazila, da je bilo blago odposlano v drugo državo članico, kadar dobavitelj uveljavlja oprostitev DDV po 46. členu ZDDV-1.
Dobavnica tudi ni prevozna listina. Pri mednarodnem cestnem prevozu blago spremlja še tovorni list CMR, ki dokumentira prevoz, dobavnica pa dokumentira, kaj je kupec prevzel. Pogosto potujeta skupaj, a druga druge ne nadomesti.
| Dobavnica | Račun | Tovorni list CMR | |
|---|---|---|---|
| Kaj dokazuje | Prevzem blaga in količine | Dobavo in znesek z DDV | Prevoz blaga |
| Zahteva ga ZDDV-1 | Ne | Da (81. in 82. člen) | Ne |
| Rok hrambe v ZDDV-1 | Ni določen | 10 let po poteku leta (86. člen) | Ni določen |
Ker vsebine noben od navedenih predpisov ne določa, je dobavnica dobra takrat, ko iz nje kupec, računovodja in inšpektor razberejo isto. V praksi naj ima:
Količina in vrsta blaga ter datum dobave so tudi obvezni podatki na računu (82. člen ZDDV-1). Če se na dobavnici in računu ujemajo, je povezava med dobavo in računom jasna.
Ob dobavi. Po 33. členu ZDDV-1 obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno. Podpisana dobavnica je zato pogosto najboljši dokaz, kdaj se je to zgodilo, in določa davčno obdobje, v katero spada DDV, ne glede na datum računa.
Primer: Novak d.o.o. dobavi blago 28. septembra 2026, račun pa izda 3. oktobra 2026. DDV od te dobave spada v obdobje, v katerem je bila dobava, na računu pa mora biti naveden datum dobave, ker se razlikuje od datuma izdaje (7. točka prvega odstavka 82. člena ZDDV-1).
ZDDV-1 izrecen rok določa za dobave blaga v drugo državo članico po 46. členu in za storitve, za katere DDV plača prejemnik po 196. členu Direktive 2006/112/ES: račun je treba izdati najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu dobave (sedmi odstavek 81. člena). Za dobave v Sloveniji 81. člen takega roka ne določa. DDV pa v vsakem primeru obračunate v obdobju, v katerem je bila dobava.
Da. Šesti odstavek 81. člena ZDDV-1 dovoljuje, da davčni zavezanec za več posameznih dobav na ozemlju Slovenije izda skupni račun (v praksi zbirni račun), če obveznost obračuna DDV za vse dobave na njem nastane v istem davčnem obdobju. Davčno obdobje je praviloma koledarski mesec. Za zavezanca z obdavčljivim prometom do vključno 210.000 € v preteklem koledarskem letu je trimesečje, razen če opravlja transakcije znotraj Unije in mora oddajati rekapitulacijsko poročilo (89. člen).
Blago zapusti skladišče ob dobavi, zato zalogo zmanjša dobavnica, ne račun. Če zalogo zmanjšate še ob računu, ste isto blago odpisali dvakrat, napaka pa se pokaže šele pri inventuri. Ob stornu dobavnice se blago vrne v zalogo. Storno računa, izdanega po dobavnicah, zaloge ne spremeni, ker je blago še vedno pri kupcu.
ZDDV-1 rok hrambe določa za račune: deset let po poteku leta, na katero se nanašajo, za račune v zvezi z nepremičninami 20 let (86. člen). Za dobavnice ZDDV-1 posebnega roka nima. Ker pa je dobavnica eden od dokumentov, ki račun povezujejo z dejansko dobavo, jo je smiselno hraniti skupaj z računom in enako dolgo.
Ali mora dobavnica imeti cene?
Ne. Cene in DDV so obvezni podatki na računu, za dobavnico jih predpisi, navedeni v tem vodiču, ne zahtevajo. Nekateri kupci cene na dobavnici želijo zaradi lažjega prevzema, kar je stvar dogovora. Dobavnica brez cen pa ima prednost, da jo lahko podpiše skladiščnik, ki cen ne potrebuje.
Ali je podpisana dobavnica dovolj, da kupec plača?
Ne. Za plačilo in za DDV potrebujete račun s podatki iz 82. člena ZDDV-1. Podpisana dobavnica dokazuje, da je kupec blago prejel, kdaj in v kakšni količini, zato je dragoceno dokazilo, če pride do spora o dobavi.
Ali lahko dobavnico pošljem po e-pošti?
Da, oblika dobavnice ni predpisana. Če potrebujete dokaz o prevzemu, poskrbite, da ga kupec potrdi, na primer s podpisom na izvodu ob dostavi ali s potrditvijo po e-pošti, in to potrdilo shranite skupaj z dobavnico.
Kaj, če sta dobavnica in račun v različnih mesecih?
DDV se obračuna v obdobju dobave, torej po datumu dobave in ne po datumu računa (33. člen ZDDV-1). Na računu navedite datum dobave. Skupni račun je dovoljen le za dobave, pri katerih obveznost obračuna DDV nastane v istem davčnem obdobju.
To je informativni pregled, ne pravni ali davčni nasvet. Za obveznosti, specifične za vaše podjetje, se posvetujte s svojim računovodjo.